tapeta

NAGRADA – POHIŠTVO LETA 2018
[28. 11. 17]

Nagrada, ki jo DOS podeluje v okviru sejma AMBIENT v Ljubljani … »


govor Prof Machtiga ob podelitvi priznanja za življensko delo
[23. 11. 17]

Počastitev priznanja za življenjsko delo v tako izjemni družbi ustvarjalcev, ki so prejeli priznanja 2017 za svoje oblikovalske presežke najširšega razpona, je zame prav poseben privilegij. To je izjemna ‘pravica’ biti v družbi mladih kolegov, ki imajo pred seboj še dolgo poklicno pot kultiviranja v družbeno dobro. Pa saj to udejanjajo z vsako potezo, ki jo zrcalijo njihova priznanja. Seveda, vsi delujemo v okvirih nikoli prekinjenih dogovorov o našem poslanstvu, zato bom tudi sam po svojih močeh pritrdilno odgovoril dragemu Mihi Turšiču, ki mi iz Nizozemske piše: ‘upam, da te ‘življenjske’ nagrade še ne pomenijo konec vašega dela in da boste še kaj naredili za naš čas’.
»


PODOBE ČASA
[06. 05. 17]

V Ministrstvu za zunanje zadeve se z novo postavitvijo nadaljuje prikaz razstave Društva oblikovalcev Slovenije. … »


Beneški bienale in Barbara Prinčič
[04. 05. 17]

Slovenska oblikovalka Barbara Prinčič razstavlja na spremljevalni razstavi beneškega bienala Venice Design … »


DOS   NAGRADA pohištvo leta 2017
[17. 11. 16]

Julijan Krapež
mizarstvo Potočnik - za mini bar - element sistema 2016 … »


Zlata A’Design Award za Barbaro Prinčič
[01. 06. 15]

Barbara Prinčič, industrijska oblikovalka in predavateljica na Oddelku za industrijsko oblikovanje UL
ALUO, je tudi letos med nagrajenci prestižnega mednarodnega oblikovalskega tekmovanja A’Design
Award and Competition. Tokrat je prejela zlato nagrado v kategoriji svetil in svetlobnih sistemov, za
izdelek LED svetilka 5x5. … »


POHIŠTVO LETA 2015
[06. 11. 14]

Nagrada društva oblikovalcev Slovenije


Nagrada Društva oblikovalcev Slovenije vsako leto nagrajuje plodove slovenskega napredka na področju pohištva. Letos nagrajuje oblikovalca Julijana Krapeža in proizvajalca Mizarstvo Potočnik za izdelek »Smreka in terrazzo«.

»


Kulturni Bazar 2014
[24. 04. 14]

Konec marca se je v Cankarjevem domu odvijal Kulturni bazar 2014, enodnevni dogodek, kjer se predstavi večina slovenskih kulturno-umetniških organizacij. Pestra ponudba je namejena strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, kjer se lahko osebno pogovorijo z razstavljalci ali pa ponudbo skozi leto spremljajo v Katalogu kulturno-umetnostne vzgoje


http://www.kulturnibazar.si/katalog-ponudbe-201112»


Razstava REFORMA, Cankarjev dom 2014
[07. 02. 14]

V prvem tednu novega leta je kulturno dogajanje popestrila razstava Društva oblikovalcev Slovenije v Cankarjevem domu. Selekcionirana razstava članov DOS je bienalna razstava, ki že vrsto let prikazuje dosežke slovenske oblikovalske stroke. Pretekle razstave so se navezovale na različne vsebine. Tokrat je bila tema razstave ReForma.

»


Nagrade DOS 2013
[02. 01. 14]

Priznanja OBLIKOVALSKI PRESEŽEK 2013 … »


DOS na sejmu pohištva v Ljubljani
[01. 01. 14]

LE AMBIENT ALI HKRATI TUDI

SCENOGRAFIJA NAŠEGA PROSTORA

IN ČASA ?

»


Fragmenti vidnih sporočil
[29. 04. 13]

Nataša Šušteršič Plotajs je slovensko grafično oblikovanje obogatila s plakati in z znaki, katerih korenine najdemo v rebusih, večpomenkah in piktogramih. Ubrala je pot med slikarstvom in oblikovanjem, njen zorni kot je slikarski, premislek natančen, a hkrati igriv in poln humorja … »


Pilotni projekt Centra Rog
[15. 03. 13]

Center Rog in Društvo Oblikovalcev Slovenije vas vabita v RogLab na delavnico: “MOJA DESNA NOGA” … »


DOS NA KULTURNEM BAZARJU 2013
[01. 02. 13]

Članici Inustrijske sekcije DOS, Barbara Prinčič in Barbara Nardoni sta poskrbeli, da se bo letos prvič na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu predstavilo tudi Društvo oblikovalcev Slovenije. 12. marca bomo z delavnicami in predavanjem skušali čim bolj učinkovito predstaviti oblikovalsko stroko vsem vzgojno-izobraževalnim ustanovam kot tudi širši javnosti … »


Oblikovalske identitete
[08. 01. 13]

V mesecu januarju bo v Cankarjevem domu pod okriljem Društva oblikovalcev Slovenije v sklopu projekta "Oblikovalske identitete" razstavlja oblikovalka Anka Štular. … »


govor Prof Machtiga ob podelitvi priznanja za življensko delo



Če že govorim o privilegiju, naj se ob tej priložnosti zahvalim Juriju Dobrili za njegovo jasno-vidno (lucidno) analizo razumevanja mojega 57 letnega delovanja (od 1960 do danes) in presega meje običajnih uglajenih počastitev ob takih priložnostih.
Posebej blizu so mi njegove refleksije, da je šlo v teh prizadevanjih za razumevanje poslanstva s cilji, v takih ali drugačnih vlogah, ki se je začelo odvijati od študentskih let, ko sem črpal znanje, energijo in sporočila svojega spoštovanega mentorja prof. Ravnikarja, ter jih po svojih močeh prenašal naprej v treh vlogah, v ustvarjalni strokovni praksi, v vlogi promotorja pospeševalca razvoja in pedagoga raziskovalca. V slednjih dveh, zlasti skupaj s sodelavci kolegi z vseh treh prepletenih in soodvisnih področjih- tehnike, humanistike in družboslovja, pri zadnjem pa z veliko zagona in vere v mlade, ki mi danes, potem ko so zapustili gnezdo, številni bogato vračajo s sproščenim in prijateljskim odnosom. Saj ni pomembna fizična bližina, temveč bolj pripadnost idejam in vrednotam. Ta duhovna bližina je danes v globaliziranem svetu silno pomembna. Ljudje so raztepeni po vseh koncih sveta, tam delajo ali pa so na poti, kot potrjujejo maili, ki so danes deževali v moj nabiralnik.

Zadnji privilegij pa je počastitev v teh zame simbolnih ikoničnih prostorih v širšem smislu celotnega Trga republike, ki sem ga dihal od začetka mojega študija leta 1960 v Ravnikarjevi reformirani šoli B-smeri, v kateri se je v družbi profesorja znašel cvet mladih arhitektov oblikovalcev asistentov Jožeta Brumna, Svetozarja Križaja, Grege Košaka, Majde Dobravec in Braca Mušiča, ki je s svojim širšim krogom obkrožal takrat slovensko mlado arhitekturo in oblikovanje. Seveda iz B smeri ne smem pozabiti Nika Kralja.

V prostorih omenjenga trga sem v letih 62 in 63 opravljal dragoceno strokovno prakso in se učil razumeti zapleteno večplastnost oblikovanja in arhitekture, risal podzemno garažo, in prakso zaključil ob začetku snovanja z velikim kristalnim lestencem ovenčanega vhoda v Ljubljansko banko. Takrat sem spoznaval celoto in detajl, kontekst in algoritme, ki so krojili usodo in razvoj tega, za Slovenijo takrat gigantskega projekta. Ko mi je profesor, že po odhodu iz šole, leta 1969 izročil raziskovalno transdisciplinarno študijo Design 69’ z zaporedno št.10, mi je bilo jasno, kaj je moja in naša naloga. Po propadli B smeri je potrebno uresničiti univerzitetni študij oblikovanja. In smo ga ! To je bil programski projekt novega vodstva DOSa leta 1975, ki smo ga uresničili leta1984.
Ko sem zaključil študij leta 1966 in odšel po samostojni poti, me je v naročje Trga republike leta 1980 zaneslo ponovno. Cankarjev dom je bil še v gradnji, ko je predsednik ICSID Arthur Pulos vzkliknil: ‘tu naj bo enkrat naš kongres !’. Prišel sem v novo vlogo promotorja stroke in povezovanja v globalna razmerja, v organizaciji kongresa 1985-1992 pa, kot uporabnik poslopja.

Od leta 60 do 1992 je minilo 32 let, od srečanja z izvršnim odborom ICSID v še surovem CDju leta 1980 pa do 92 je minilo 12 let, ko se je tu, v teh prostorih zgodil svetovni kongres industrijskih oblikovalcev, od 1992 do danes pa 25 let.

Tako to gre, po algoritmih, s preračunavanjem, v procesu, z rezoniranjem, pa z močno dozo induktivnega, z vero in z upornostjo. Za zastavljeni cilj velja prebroditi ovire, pa čeprav gre vmes za vojne razmere. Danes si vse to težko zamislimo. Pa vendar v te prostore novopečene države je prišel cvet takratne znanosti in najširšega znanja o oblikovanju, ki je našemu gospodarstvu in politiki ponudil sodelovanje. Mi pa smo politiko opozorili na priložnosti ob vsesplošnem samo-spraševanju o končnih ciljih samostojnosti. Vprašali smo preprosto: ‘Od česa bomo Slovenci živeli?’ in bili jasni v odgovoru : ‘Od kakovostnih tržno zanimivih izdelkov in storitev, torej od dobrega designa’ z ilustracijo podobe lokomotive, ki v pogonskem mehanizmu povezuje oblikovanje tehnologijo in trženje. Politika je leta 1993 spremenila focus, pomembnejše so ji bile povsem druge vrednote.

A za zaključek bom veder. Začel sem z ‘dobro družbo mladih kolegov nagrajencev’ ki so dobili priznanja in bom veselo končal. Majhna statistika pove, da je med nagrajenci vsaj 66% mojih bivših študentov, v avditoriju tega dogodka pa prisotni aktivni in uspešni oblikovalci Jan Jagodič, Gorazd Malačič, Mateja Šušteršič, Vesna Vidmar, Nika Zupanc, če jih smem našteti nekaj.

Saša Mächtig


Avtor:


Društvo Oblikovalcev Slovenije