V ponedeljek, 9. avgusta 2010, je v osrednjem atriju Mestne hiše odprla svoja vrata razstava »Celostna grafična podoba ljubljanskega športa« … »
Nina Zidanič, članica Društva oblikovalcev Slovenije, se na Ljubljanskem gradu predstavlja z razstavo Akcent v prostoru … »
Oblikovalski studio Ardi d.o.o. razstavlja v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije … »
Mestna občina Ljubljana je pred kratkim razpisala natečaj za oblikovanje klopi na območju Mestne občine Ljubljana. … »
V galerijskih prostorih Alzaškega tekstilnega muzeja v Husseren-Wesserlingu v Franciji bo od 15. maja do 5. septembra 2010 na ogled razstava z naslovom Moč niti … »
Uspešno zaključeni natečaj za novo ljubljansko klop v organizaciji Mestne občine Ljubljana in Društva oblikovalcev Slovenije lahko vsekakor pozdravimo. … »
Sporočamo, da je slovenski studio za vizualne komunikacije IlovarStritar na prestižnem mednarodnem oblikovalskem tekmovanju Art Directors Club osvojil nagrado Bronze Cube v kategoriji celostnih podob … »
Objavljamo izid in zaključno poročilo natečaja Ljubljanska klop … »
Vljudno vabljeni na razstavo natečajnih elaboratov za oblikovanje klopi na območju Mestne občine Ljubljana … »
Objavljamo vprašanja in odgovore glede natečaja CGP ljubljanskega športa … »
Objavljamo vprašanja natečajnikov in odgovore ocenjevalne komisije … »
Javni, vabljeni, anonimni, odprti enostopenjski natečaj za izbiro izvajalca za oblikovanje Celostne grafične podobe ljubljanskega športa. … »
Načela oblikovanja in razvoja so v razvitih družbah zelo jasna. Gospodarstvo in vlade v svojih strategijah vključujejo oblikovanje v najpomembnejše razvojne in prioritetne načrte, ki ustvarjajo državno identiteto. … »
Japonski dizajn danes 100, Jakopičeva galerija do 13.3.2009
Japonska fundacija že od ustanovitve leta 1972 izvaja kulturne izmenjave med Japonsko in svetom. Na potujoči razstavi Japonski dizajn danes 100 je na ogled izbor stotih najboljših produktov japonskega dizajna, ki so bili oblikovani od 90 let do leta 2000. Manjšina modernih dizajnov iz petdesetih in šestdesetih let pa predstavlja izvorne tendence oblikovanja, ki odlikujejo japonske izdelke še danes. Tema razstave so industrijski izdelki, ki jih uporabljajo Japonci v vsakodnevnem življenju. Avtorji so si zamislili prizorišče kot voden ogled po mestu, zato so razstavili vse, kar tvori upanje in sanje sodobnega človeka: opremo, pohištvo, oblačila, namizni pribor in gospodinjske aparate. Razstava nas uči predvsem, kako razmišljati o življenju, da bi vedeli, kaj potrebujemo. Kakšna je torej videti sodobna japonska urbana družba in življenjski stil posameznika v zrcalu razstavljenih predmetov?
Za japonsko družbo je v povojnem času značilen paradoks: na eni strani globoko spoštovanje do tradicionalne kulture, na drugi strast za modernost. Zato so na razstavi estetsko zelo raznoliki izdelki: na eni strani kičasti in barviti, skoraj baročni, ali pa minimalistični, tihi, zenovski. Japonska tradicija vzgoje majhnih dreves, bonsajev, tehnike izdelovanja rož iz papirja, umetnosti ikebane, se zrcali v filigranskih, tehnično popolnih, drobnejših izdelkih. Znamenita vrtna kultura Japoncev je vidna v vizualni razporeditvi izdelkov na razstavi, kar ustreza tudi funkcionalni razporeditvi njihove minimalistične hiše. Vsem razstavljenim dizajnom pa je skupen občutek za natančnost, pozornost do detajlov, inovativnost, ustvarjanje novih kombinacij oblik, praktičnost, prilagoditev okolju in inteligentno strukturo. Uspešnost japonskega dizajna je tudi v tem, da njihovi izdelki ponujajo "sporočilnost" oziroma filozofijo življenja.
Na razstavi ne vidimo izbruha oblikovalske energije v 21. stoletju, ki ne sega le na področje vseprisotne elektronike, temveč tudi na animacijo in oblikovanje drugih, bolj vsakdanjih izdelkov. Morda je vzrok desetletna stagnacija gospodarstva. Manjkajo produkti revolucionarne IT, digitalizacije in ekologije. Pogrešamo izdelke oblikovanja za starejšo populacijo, ki v strukturi japonske družbe že prednjači. Kot kaže je paradni konj japonskega dizajna še vedno avtomobilska industrija, saj se na razstavi predstavljajo z najnovejšimi ekoavti s hibridnim motorjem.
Japonska družba danes, kot jo izrisuje razstava, je dinamična, preudarna in ozaveščena družba, ki ni potrošniško naravnana, ampak se zaveda človekovih vplivov na okolje. Razstava daje vtis, da Japonci živijo (za) dizajn tako v urbanem kot v domačem življenju. Raje dlje časa hranijo denar in si kupijo domače vrhunske izdelke, kakor da bi si vsakih nekaj let kupovali nove, denimo kitajske izdelke. Morda je med drugimi vzroki recesije japonskega gospodarstva tudi ta, da so še eni redkih na svetu, ki izdelujejo nekvarljive produkte katerih oblika ni trendovsko naravnana, ampak vzdržuje občutek za klasično obliko, kvalitetne materiale in višjo zavest.
Avtor: Vid Lenard