Presežki

Za leta:
2017
2016
2015
2014
2013
2012
2011
2010
2009
2008
2007



OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2017

PODELITVEV in RAZSTAVA v CANKARJEVEM DOMU 9. 11. 2017

Društvo oblikovalcev Slovenije tokrat že desetič podeljuje priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, ki so jih prispevali slovenski oblikovalci v letošnjem letu. To priznanje se je v zadnjih letih razvilo kar v najvišje priznanje oblikovalske stroke v Sloveniji.
Od Društva oblikovalcev Slovenije imenovana strokovna žirija med prispelimi deli izbere delo avtorja ali skupine avtorjev, ki predstavlja ustvarjalni oblikovalski presežek in tako prispevek k razvoju in dvigu vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja, za katerega in v katerem izdelek deluje. To je eden izmed korakov, da bo oblikovalska stroka dobila mesto, ki ga mora imeti, če naj sooblikuje gospodarstvo, ki je zmožno konkurence na globalnem trgu.
Področja vrednotenja segajo od grafičnega, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij in oblikovanja notranje in zunanje opreme, prostorskega oblikovanja, scenskih postavitev in multimedijskih celostnih rešitev. V letošnjem letu je žirija »Oblikovalskega presežka« Društva oblikovalcev Slovenije v sestavi: Danijela Grgić, Jožica Curk, Huberto Široka, Jurij Dobrila in Peter Jamšek
2 priznanji »Oblikovalski presežek«
5 priznanj »Oblikovalski dosežek«
1 priznanj za življenjsko delo in
2 posebni priznanji.


PREJEMNIKI PRIZNANJ »OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2017«
Te so prejeli:
• Projekt »Legende Vipavskega Križa« - Tea Goljevšček in Urška Černigoj
• Projekt »Om Nom« - Nina Malovrh

Oblikovalski dosežek:
• arnoldvuga+ in Gregorc Vrhovec arhitekti za delo SOIC - Slovenski olimpijski izobraževalni center • Ljubica Suna Čehovin za delo CD Gregor Ftičar, Solo • dr. Petra Černe Oven in dr. Barbara Predan za delo Smrt v oblikovanju • Nataša Šušteršic Plotajs za delo Iz bohinjskega mleka • Marjan Žitnik za delo Project Chair / REX KRALJ - Reinterpretacija stola 4455

Življensko delo: • Saša Janez Mächtig

Posebna priznanja • Mateja Panter za uveljavitev oblikovalske stroke v medijih • Komunalno podjetje Snaga za odgovornost
Priznanja pomenijo odlične reference in možnosti za nadaljnje delo, vsi dobitniki priznanj pa prejmejo enoletno članarino Društva oblikovalcev Slovenije za naslednje leto.

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za Oblikovalski dosežek

ARNOLD-VUGA in GREGORC-VRHOVEC
Slovenski olimpijski izobraževalni center, zasnova prostora in postavitev razstave
Naročnik: Olimpijski komite Slovenije
Avtorji: Nataša Vuga (AD, D), Jure Kožuh (AD, D), Matjaž Muhič (Izvedbeno oblikovanje), Gregorc Vrhovec arhitekti (Arhitektura)
Gre za izjemno zahtevno in kompleksno prostorsko informacijsko postavitev, ki vsebuje poročila in dokumente o dosežkih naših športnikov. Ta je namenjena tako reprezentativni kot tudi izobraževalni funkciji. Avtorji postavitve so z redukcijo različnih likovnih pristopov in takorekoč popolno odsotnostjo uporabe barv ustvarili smiselno in zelo pregledno postavitev, ki temelji na povezavi tridimenzionalnih komponent s hierarhično zelo kompleksnim sistemom večinoma črno-belih sporočil. Slikovni in tipografski poudarki so uporabljeni izjemno rahločutno ter delujejo kot zelo prijazno in prijetno »skoraj vsakdanje« sporočilo. Desetletja olimpijske zgodovine so naenkrat postala vsakič aktualen dnevni časopis.
Postavitev daje vtis, da so se avtorji že uvodoma povsem zavestno odpovedali poudarjanju svojih lastnih potez in idej ter so ta projekt takoj sprejeli z najglobljim razumevanjem naloge in naročnika. Takšna izjemno kompleksna, za državo in narod pomembna naloga, ki je povsem očitno izvedena brez kompromisov in v vidno dokaj improviziranih prostorskih okoliščinah, bi si vsekakor zaslužila tudi svojo lastno novo, navzven prepoznavno in simbolično primerljivo arhitekturno lupino.
Društvo oblikovalcev Slovenije je prepričano, da je na vseh področjih športa nastala velikanska vrzel, ki terja resne in strokovne oblikovalske obravnave, podobne tej, ter z zadovoljstvom podpira in nagrajuje avtorje te postavitve in hkrati z njimi tudi OKS, ki z dejanjem predstavlja vzor politiki in predvsem drugim manjšim športnim organizacijam.

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za Oblikovalski dosežek

Petra Černe Oven in Barbara Predan
Smrt v oblikovanju, raziskovalni projekt, knjiga in razstava
Organizacija in produkcija: Društvo Pekinpah, Inštitut za oblikovanje
Oblikovanje: Studio Miklavc
»... bistvo oblikovanja je raziskovanje povezav, skupaj z zmožnostjo, da smo kot oblikovalci sposobni na svet pogledati skozi očala drugih.« Petra Černe Oven, Barbara Predan
Projekt Smrt v oblikovanju je svojevrsten paradoks, kajti bolj živega, intrigantnega, zabavnega in obenem večplastnega projekta, ki raziskuje (do)končnost življenja, pri nas še ni bilo, sploh pa ne na stičišču teorije in oblikovalske prakse. Avtorici sta se odločili, da s pomočjo oblikovanja na smrt pogledata drugače in jo ob nastanku projekta vsaj deloma poskušata »izmeriti«. Smrt, ki obstaja brez konca in je posledično neizmerljiva. V osmih mesecih sta izvedli osem tematskih delavnic v Ljubljani, Gradcu, Zagrebu in Bihaću. Rezultate raziskovanj o dojemanju končnosti in odzivih na izgubo sta potem analitično obdelali ter tudi prikazali v knjigi in na razstavi, ki bo gostovala v več mestih.
Razstava se izogiba klišejski predstavitvi gradiva in gledalcu omogoča intimno izkušnjo »potopitve« v tematiko, ki jo vsebuje posamezni vsebinski sklop, skrit v obroču.
Ta nenavadni projekt odpira razpravo o smrti in o našem odnosu do nje ter ustvarja nove koncepte, ki se dotikajo današnje, precej načete empatije in nesposobnosti zaznavanja umrljivosti. Ker je zaznava smrti v sodobnem svetu predvsem področje miselnega zanikanja, je njuno interdisciplinarno sodelovanje z drugimi strokami pomemben poskus kljubovanja prevladujočemu mišljenju in čutenju. Z njim sta razširili in osvetlili pojmovanje smrti tudi s filozofskega, psihoanalitičnega in medicinskega vidika ter obenem inovativno prispevali k teoriji oblikovanja in novim metodološkim pristopom v praksi.

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za Oblikovalski dosežek
Ljubica Suna Čehovin
Gregor Ftičar, Solo, jazz piano album / ZKP RTV
»Učinek glasbe je močnejši od vseh drugih umetniških zvrsti.«
Arthur Schopenhauer
Lahko se samo strinjamo s Schopenhauerjem; glasba je tista neprekosljiva, vseobsežna povezovalka, v kateri poiščemo bodisi navdih, tolažbo, radost ali čisto lepoto. Ovitek zgoščenke se tokrat pridruži glasbi ter skupaj z njo v tišini zaobjame modrino, v kateri se zrcali in odmeva solo enega samega oblaka. Ta preprosta in vendar slikovita metafora, v kateri uzremo virtuoza, ki kot osamljen oblak potuje po nebeški modrini in preigrava kristalne improvizacije, nas odpelje onkraj znanega sveta.
Avtorica Ljubica Suna Čehovin je pokazala, da je MANJ dovolj in pustila domišljiji prosto pot. Kljub danemu formatu kvadrata se senzacija modrine ne ustavi na njem, temveč se prelije čez rob, kot naša čustva, izzvana z glasbo. SOLO je primer izjemnega dueta, ki nastane, ko oblikovalec prisluhne naročniku, tokrat mlademu pianistu, in skupaj z njim v novi obliki zaigra improvizacijo. Za takšen podvig so potrebni dva uglašena inštrumenta in štiri izurjene roke. In da, tako preprosto je ustvarjati dobro.
To delo popolnoma očara z nežnostjo in eleganco, ki izključujeta ego, ter je zato dobrodošla oaza v ponorelem svetu čezmerne sporočilnosti in nenehne prisilne navzočnosti. Naj daleč (od)potuje igrivi oblak ...

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za Oblikovalski dosežek
Nataša Šušteršič Plotajs
Iz bohinjskega mleka, celostna podoba izdelkov Bohinjske sirarne
Sposobnost ljudi, da ustvarjajo oblike, polne pomenov, ponuja široko paleto možnosti.
Te možnosti je odlično izkoristila avtorica Nataša Šušteršič Plotajs pri oblikovanju celostne podobe in embalaže kakovostnih izdelkov iz bohinjskega mleka, ki je nastala že leta 1996. Takrat sicer zelo uspešen projekt je dokaj hitro poniknil zaradi nenadne odprodaje ter se po nekaj desetletjih spet vrnil z drugačno, prenovljeno poslovno strategijo, ki danes združuje bohinjske kmete s pobočij neokrnjene narave Triglavskega parka ter naravnost od tam polni sirarne z najčistejšim in neoporečnim naravnim mlekom.
Avtorica se je kljub velikim težavam ob ohranjanju prvotne podobe odločila za vztrajno in potrpežljivo sodelovanje z novimi lastniki. Po nekaj letih se je trud vsem obrestoval. Nastala je prenovljena blagovna znamka Iz bohinjskega mleka, ki se ponaša z izjemno prepoznavnostjo, najvišimi tehnološkimi in trajnostnimi zahtevami, pa vendar ohranja domačnost, ki je sad dolgoletne predanosti sodelavcev Bohinjske sirarne, družine Cvetek in zadruge.
Ideja o povezovanju skupnosti je vtkana v podobo s prvinskimi in izčiščenimi grafičnimi elementi: belino kot osnovo, znakom planšarja, ki pooseblja dejavnost, črkovno vrsto, ki ponazarja tradicionalno okolje in jo je oblikovala posebej zanj. Nekdanje oznake kmetij pa je uporabila kot podporno slikovno in razločevalno gradivo. Ploskovni barvni kontrasti spominjajo na naravo. Na Bohinjsko jezero spominja globoko zelenomodra, domačnost prinaša rdeča in prvinskost črna. Ekološki papir pa omili plastično embalažo, ki je tehnološka nuja.
Projekt je primer dolgoletnega sodelovanja med naročnikom in oblikovalcem, ki kljub številnim težavam vztrajno gradita blagovno znamko ter se zavedata pomena dobrega oblikovanja.

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za Oblikovalski dosežek
MARJAN ŽITNIK – reinterpretacija stola 4455
Naziv serije: THE PROJECT SERIES
Naročnik: REX KRALJ d.o.o., 2017
Delo oblikovalca Marjana Žitnika predstavlja zanimiv poseg, izziv in morda celo priložnost za precej širši razmislek, obravnavo, nove poteze in razvoj, morda kot izziv bolj teoretično kot pa le vezano na konkretno sedalo. Verjetno pa gre za razvojno oblikovalsko stroko in teorijo hkrati in DOS se je na tako okoliščino vedno dolžan primerno odzivati.
Soočenje različnih civilizacij in tudi različnih, včasih realno zelo oddaljenih obdobij, tudi znotraj le majhne in prostorsko zgodovinsko zelo omejene pozicije, je neka težko razumljiva in morda celo zelo konfliktna okoliščina. Pravo oblikovanje je vendarle in vedno le pozitiven razvoj, ki je tukaj, povsem naš ter torej ne gre za neko eksplozijo srečanja različnih ozvezdij, ki bi lahko uničila preteklost in nato začela vse na novo.
Preteklost svetu utemeljeno lahko govori našo skupno zgodbo sedanjosti. Njeno preoblikovanje v današnje, sodobne okoliščine je morda strokovno eden najbolj zahtevnih procesov, ki v prihodnje lahko zagotovi prepoznavno eksistenco drobne in skoraj nepomembne kulture majhnega naroda.
V času prof. Kralja je bilo sedenje nek razumen izziv, danes se je ta pomešal s predpisi in nekateri, povsem neoporečni izdelki iz preteklosti, zdaj ne ustrezajo. Morda bi prof. Kralj danes raje od risanja stolov in drugega pohištva svoj življenjski izziv zaznal v politiki in morda bi tja zasadil seme svojega oblikovalskega razuma.
Ali gre v primeru, ki ga nagrajujemo, za delo prof. Kralja izpred šestdesetih let ali morda za delo, ki ga je ustvaril Marjan Žitnik danes, ne moremo presojati v tem času. So dela, ki zase potrebujejo časovno distanco. Serija stolov Marjana Žitnika se ponaša s simplificirano eleganco, združuje vrhunsko zastavljeno obliko Nika Kralja ter jo ob tem oplemeniti z novo nožno konstrukcijo, ki omogoča nakladanje brez dotikanja lesenih delov in zagotavlja izboljšano stabilnost. Na ta način ustreza sodobnim formalnim zahtevam trga ter je zato sprejemljiva in dobrodošla.

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za Oblikovalski presežek
Nina Malovrh
OM NOM
Orodje, orožje in posodje so osnova, temelj, uvod ali začetek oblikovanja človekovega okolja. To troje je potreboval, da je preživel ter začel naprej razvijati številne predmete, ki so mu lajšali in zaljšali življenje. V posodah je hranil ulov, svoje pridelke in jih iz njih nato nosil k svojim ustom, opazoval zadovoljno družino. Tisočletja oblikovanja so privedla do neskončnih množic posod in danes skoraj ni oblike, ki nekoč že ne bi bila oblikovana.
Kljub temu dejstvu je le malo izdelkov, ki razumejo človekovo bit.
Današnja androidna in povsem oblačna družba se srečuje s kompleksnimi rešitvami različnih večnamenskih naprav, ki ljudem napol simpatično in hudomušno, včasih pa napadalno, tratijo čas in povzročajo črevesne motnje. Razvoj je morda že pripeljal do točke absurda in ogroža civilizacije nasploh. Zdaj popolnoma razumemo, kako nastane milijone let oddaljena zvezda, ne znamo pa postaviti diagnoze o delovanju lastnega organizma. V vseh minulih tisočletjih, razen nekaterih učinkovitih vojaško izurjenih civilizacij, se ni nihče resnično spraševal o povezavi med človekovim organizmom in predmeti, ki služijo človeku. Najbolj človeku naklonjena veda je ergonomija, ki pa se zadovolji z nekaterimi merami, koliko naj bi bil krožnik oddaljen od ust, ter dokaj dobro razume tudi razmerje med človeško zadnjico in javno kanalizacijo. v Zavedanje, da je pot med človekovim želodcem in možgani dolga le slab meter, a potovanje te preproste informacije traja skoraj polnih dvajset minut, je nekomu ali prav vsem nekako ušlo. Morda je to posledica slabe pozornosti, morda namera pridelovalcev hrane in ljudje pojedo več. Nenazadnje ugodje prepolne sitosti ljudi prevzame in jim lajša misli. v Oblikovalka Nina Malovrh je našla tisto vrzel, ki jo je človeštvo, kot kaže, spregledalo, in oblikovala posodico. Ta je bolj kot le oblika, predvsem do vrha napolnjena z razumom in zato predstavlja resnično izjemen oblikovalski presežek.

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za Oblikovalski presežek
Tea Goljevšček, Urška Černigoj
Legende Vipavskega Križa
Vipavski Križ sodi med najbolj slikovite in turistično zelo obiskane slovenske kraje. Ob zadnji prenovi je Občina Ajdovščina kot zgledna in napredna skrbnica skupaj z umetnicama Teo Goljevšček in Urško Černigoj prišla do ideje, da bi velike in moteče elektro omarice uporabili kot podlago za označevalne table.
Avtorici sta pripravili šest ilustracij, po njunih besedah navdahnjenih z gibanji De Stijl, neoplasticizem in pop art, v maniri, ki se vizualno dopolnjuje s sistemom okoliških kamnitih zidov. Ti se namreč obiskovalcu kažejo kot velike abstraktne ploskve različnih mer in barv, kar sta avtorici odlično prenesli v svojo grafiko. Poenostavljene oblike omejenih barvnih tonov, ločene z debelo črno linijo, ilustrirajo slikovite vedute, objekte ter pomembne značilnosti in znamenitosti kraja.
Grafike, umeščene na elektro omarice na kamnitih zidovih in stavbah, se kot kulise tako zlijejo s krajem, da lahko opazovalec začuti bistvo legend in zgodb Vipavskega Križa.
Omenjena grafična podoba je, po mnenju komisije, oblikovalski presežek, saj kaže visoko stopnjo subtilnosti in zrelosti avtoric Tee Goljevšček in Urške Černigoj, ki abstraktnost uvedeta dovolj zadržano, da je razumljiva tudi manj zahtevnemu opazovalcu.
In na koncu ne gre brez pohvale tudi Občini Ajdovščina, saj se je v omenjenem primeru izkazala kot razgledana in ozaveščena naročnica, ki sprejema potrebe in razume omejitve sedanjega časa.

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za Življenjsko delo
Saša Janez Mächtig
Arhitekt-oblikovalec Saša Mächtig v našem prostoru že pol stoletja predstavlja neko izrazito posebnost. Osebo, ki razume arhitekturo in razume oblikovanje, hkrati pa se globoko zaveda dejstva, da je le ena generacija daleč premalo, da bi neka družba doživela civilizacijsko stopnjo več. Njegova dejanja vedno znova predstavljajo prelomnice.
Kot absolvent arhitekturne šole je iz pričakovano običajnega nadstreška sredi mesta ustvaril strešno skulpturo, ki je desetletje generirala polemike prebivalcev ter s tem tudi širši dialog o arhitekturni in oblikovalski stroki. Streha je bila del objekta, kjer je nekdaj domovalo Društvo oblikovalcev in s tem je Saša postavil povsem novi temelj razumevanju in hkrati prepoznavanju dizajna. Morda celo kolegi tega niso razumeli enako, niti ljubljanska publika, a začelo se je neko novo obdobje širokega dialoga.
Takorekoč sočasno z nadstreškom je zasnoval mikroarhitekturo, kiosk - sistem K67. Ta je postal del splošne urbane strukture v Jugoslaviji,  Srednji Evropi in širše, ter se je s svojimi nadgradnjami in metamorfozami uklapljal enakovredno v historična in sodobna okolja. Danes je to njegovo delo žal postalo le napol razumljeni zgodovinski artefakt, kar pa v praksi ni; in bi bolj v razvoj usmerjeno zrelo okolje pričakovalo kontinuiteto nadgradenj, ne le njegovih.
Ob vsem znanem pa obstaja še dolga vrsta bolj prikritih, morda malo manj izpostavljenih, a zelo pretehtanih del. Nekatera so znana ožjemu krogu kolegov, druga so iz neznanih razlogov malenkost zašla, smo pa prepričani, da bi bilo bolje, če bi nekatera vrnili iz pozabe. Morda bi tudi prebivalci v mestnih okoljih malo manj uživali kovinski hlad.
Ne glede na številna osebna avtorska oblikovalska dejanja pa je arhitekt- oblikovalec Saša Mächtig za nas ustvaril izjemen premik. Oblikovalsko stroko mu je kljub svojim arhitekturnim koreninam uspelo malenkost premakniti, jo osamosvojiti in jo ločiti od arhitekturnega izobraževanja.
Z izjemno prodornostjo in sposobnostjo razumevanja je z nekaj somišljeniki dosegel ustanovitev akademskega oblikovalskega izobraževanja pri nas. To nedvomno predstavlja najpomembnejši premik znotraj slovenskega oblikovanja v njegovem stoletnem razvoju. Seveda še danes vsebuje vrsto vrzeli, morda globokih špranj, ki predstavljajo izziv za nekoga v prihodnje, a ga še nismo zaznali.
Pravzaprav je z vsemi svojimi zelo različnimi dejanji prav Saša Mächtig najvidnejši predstavnik mlajše generacije slovenskega oblikovanja. Morda se to v kontekstu nagrade za življenjsko delo razume malenkost težje, a zanesljivo ne gre za tekstovno napako ali oksimoron. Gre za dejanja, ki obstajajo in ostajajo, morda v upanju, da jih bo vendarle kdo od kolegov v prihodnje presegel.
Predvsem pa je Saša v trenutku našega narodno-državnega osamosvajanja Sloveniji zelo odgovorno in javno zastavil pomembno vprašanje: »Od česa bomo Slovenci živeli?«

Posebno priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za uveljavitev oblikovalske stroke v javnih medijih
Mateja Panter
Mateja Panter je arhitektka, oblikovalka in publicistka v in o arhitekturi, oblikovanju in kreativnih industrijah. Aktivna članica Društva oblikovalcev Slovenije, ki ve, kako oblikovanje približati posameznikom in skupnosti. Bodisi preko lastnih zamisli in projektov, ali v pisani besedi preko medijev.v Posebej opazni so njeni prispevki v dnevnem časopisu Dnevnik, kjer ima redno rubriko na strani »Magazin«. Od marca 2016 pa do danes je, v samostojnih prispevkih po lastnem izboru, predstavila preko osemdeset slovenskih oblikovalcev, arhitektov in drugih umetnikov in njihovih del.
Utemeljevanje in predstavljanje takih projektov terja široko znanje, izkušnje in sposobnost interpretacije, da ostaja zanimiva širokemu krogu bralcev. Prav za to zadnje izrekamo Mateji Panter posebno priznanje za uveljavitev oblikovalske stroke v javnih medijih.
Priznana umetnostna zgodovinarka in kritičarka Lenka Bajželj je v utemeljitvi zapisala: »Sposobnost stvari presojati interdisciplinarno, preko svojega osebnega okusa in prioritet in soditi v skladu z veljavnimi kodeksi kakovosti, je credo in dodana vrednost njenega publicističnega opusa. V svojih prispevkih sledi aktualnim dogajanjem v številnih uglednih strokovnih in poljudnejših publikacijah ter dnevnem tisku. Razpon njenih tekstov, ki se vselej uspejo izogniti pretirani tehnicistični razlagi, je izjemen. Živahno, tekoče, večplastno in korektno predstavlja tisto, kar najbolj označuje in odlikuje izbran objekt in ga kot takega nazorno predstavlja.«

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za odgovorno ravnanje
SNAGA
Poslanstvo SNAGE je, da nesnago, ki jo kopičimo in tone odpadkov, ki jih zavržemo dnevno na čimbolj učinkovit način in z upoštevanjem zakonskih ter okoljevarstvenih zahtev uniči, predela ali celo omogoči izdelavo novih naterialov ali uporabnih predmetov. Torej, krog večne uporabe, ki temelji na vedno bolj prisotnih vrednotah, kot so zavedanje o ranljivosti in prenasičenosti okolja ter trajnostnem razvoju.
Vse našteto je precej velik izziv, s katerim se SNAGA prizadevno, na različne načine, eksperimentalno in razvojno spopada. V sedanjem času, bi bilo pričakovanje, da je vse neoporečno urejeno, skrajno naivno.
Design je proces, ki se ne ukvarja le z všečnimi podobami. Gre za preoblikovanje slehernega trenutka našega življenja na način, da izboljšujemo bodisi produkte, ali storitve, ki nam omogočajo prijetnejše in udobnejše vsakdanje življenje in nas sistematično peljejo v boljšo prihodnost. Proces poteka na več ravneh in te so včasih v soglasju, včasih pa ne. Pomembno je, da nenehno skrbimo za razvoj, ki bo družbi omogočil lažje, lepše in bolj civilizirano bivanje.
SNAGA se kompleksnih problematik loteva preudarno, pa vendar z veliko mero posluha in inovativnosti in na različnih ravneh predelave in reuporabe zavrženega dokazuje, da razume in spodbuja najnovejše trende ne samo k vnovični uporabi, temveč tudi predelavi.
Takšno odgovorno ravnanje SNAGE je dober vzgled in primer dobre prakse; spodbuja razmislek o tem, kdaj je (ne)primeren trenutek za ‘smrt’ predmeta, oz. nakup novega ter ustanavlja okolje začasnih izmenjav predmetov. Kljub dejstvu, da vsi zbiralci odpadkov danes stremijo po vse večjih količinah, SNAGA vztrajno išče poti k zmanjševanju odpadkov in spodbuja kritičen razmislek in s tovrstnim ravnanjem skrbi za prijaznejšo družbo.
Podjetju SNAGA Ljubljana prvič v zgodovini Društva oblikovalcev Slovenije podeljujemo PRIZNANJE ZA ODGOVORNO RAVNANJE.





na vrh


OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2016

PODELITVEV in RAZSTAVA v CANKARJEVEM DOMU 17. 11. 2016

Društvo oblikovalcev Slovenije tokrat že devetič podeljuje priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, ki so jih prispevali slovenski oblikovalci v letošnjem letu. To priznanje se je v zadnjih letih razvilo kar v najvišje priznanje oblikovalske stroke v Sloveniji.
Od Društva oblikovalcev Slovenije imenovana strokovna žirija med prispelimi deli izbere delo avtorja ali skupine avtorjev, ki predstavlja ustvarjalni oblikovalski presežek in tako prispevek k razvoju in dvigu vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja, za katerega in v katerem izdelek deluje. To je eden izmed korakov, da bo oblikovalska stroka dobila mesto, ki ga mora imeti, če naj sooblikuje gospodarstvo, ki je zmožno konkurence na globalnem trgu.
Področja vrednotenja segajo od grafičnega, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij in oblikovanja notranje in zunanje opreme, prostorsko oblikovanje, scenskih postavitev in multimedijskih celostnih rešitev.
V letošnjem letu je žirija »Oblikovalskega presežka« Društva oblikovalcev Slovenije v sestavi:
Mateja Panter, Nataša Šušteršič Plotajs, Petra Černe Oven, Jurij Dobrila in Peter Jamšek
izbrala in podelila:
7 priznanj »Oblikovalski dosežek«
1 priznanje za življenjsko delo in
1 častno članstvo DOS.

Priznanja pomenijo odlične reference in možnosti za nadaljnje delo, vsi dobitniki priznanj pa prejmejo enoletno članarino Društva oblikovalcev Slovenije za naslednje leto.

PREJEMNIKI PRIZNANJ »OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2016«
Kot potrditev, da se oblikovalska stroka prebuja, smo letos po razpisu prejeli kar 25 prijav oblikovalskih del. Do zdaj se je na razpis namreč prijavilo največ 14 projektov. Zaradi velikega števila prispelih del in zaradi kakovosti velike večine ter izenačenosti le-teh, se je žirija odločila, da letos ne podeli glavnega priznanja »Oblikovalski presežek« iz vzroka, ker se je kriterijem za glavno priznanje približalo kar sedem projektov in ker bi podelitev sedmih glavnih priznanj pomenilo razvrednotenje najvišjega priznanja imenovanega »Presežek«, se je žirija odločila, da sedmim najboljšim delom podeli priznanje »Oblikovalski dosežek«.
Te so prejeli:
• Projekt »Nahrbtnik Atlexa« - Idejna zasnova: Sebastian Petač, Matjaž Berlak, Borut Dolenec, Mojca Ilc Klun. Oblikovanje: Nina Malovrh, Mitja Hojak (izvedba detajlov in prototipa)
• Projekt »Daru:jem« - Danijela Grgič
• Projekt »Rojstvo (Nakit)« - Huberto Široka
• Projekt »Idrija Almaden« - Irena Gubanc, Mateja Škofič
• Projekt »Okusi Dišečega Krasa« - Jana Pečečnik Žnidarčič
• Projekt »Kult 316« - Jožica Curk
• Projekt »Ulla« - Ulla Labs d.o.o.: Cica Gajić Grabovac, Damjan Malis, Luka Mali, Matic Kovačič
Obenem se je podelilo
eno »Priznanje za življenjsko delo«, ki ga je prejela: Meta Hočevar in
eno »Častno članstvo«, ki ga je prejela: Maja Kržišnik


image image image image image image image


na vrh


OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2015

PODELITVEV in RAZSTAVA v CANKARJEVEM DOMU 2015

PREJEMNIKI PRIZNANJ »OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2015«
Elena Fajt
SHIRTING
Shirting je modni projekt, ki uvaja drugačen model oblačenja in z ozaveščanjem uporabnika spreminja ustaljene vzorce ter nam razkraja svet mode, kot ga poznamo doslej. Uvaja drugačne, trajnejše vrednote tako v procesu produkcije kot tudi neskončne uporabe. Namesto Imeti spodbuja k Biti ter tako ponudi možnost izbire in prenovljenega odnosa v korelatu oblikovalec – uporabnik, ki v tem primeru ni edini in ne končni, je eden med mnogimi. Projekt Shirting s svojo inovativnostjo spodbuja posameznika/potrošnika in spreminja njegovo percepcijo ter mu obenem omogoča aktivno sodelovanje v oblikovanju vsakdanje uporabe predmeta.
Izhodišče projekta je srajca, ki je bila do 19. stoletja v domeni moškega oblačila in je skozi zgodovino doživela številne oblikovne spremembe, namembnost pa šele okoli leta 1860, ko so jih Američanke in Evropejke začele nositi. To se ujema z ozaveščanjem in naraščanjem feministične zavesti. Iniciatorka projekta Elena Fajt je k sodelovanju povabila priznane slovenske modne oblikovalce in kreativne skupine: pH15, theCollective, Urška in Tomaž Draž, Nataša Peršuh, Almira Sadar, Sanja Grčić, Jelena in Svetlana Proković, Tanja Zorn Grželj, Maja Štamol … Srajce je nosilo skoraj dvesto uporabnikov doma in po svetu: v Istanbulu, Sofiji, Pragi, Reki, Amsterdamu, Parizu, Baliju, Baslu, Salzburgu, Stockholmu, Berlinu, Londonu, New Yorku in drugje.
Naj citiram Eleno Fajt: »Projekt shirting ponuja priložnost za oblikovanje drugačne skupnosti – skupnosti, ki kritično razmišlja o že sprejetih modnih normah in jih ponovno ovrednoti, s čimer gradi odnose onkraj logike potrošništva.« V tem pogledu projekt predstavlja družbeno inovacijo, katere ključni nosilec je prav oblikovanje.

PREJEMNIKI PRIZNANJ »OBLIKOVALSKI DOSEŽKI 2015«
dr. Petra Černe Oven in dr. Barbara Predan
OBLIKOVANJE IN RAZVOJ: KOMPLET DRUŽABNIH IGER ZA STAREJŠE OSEBE, OBOLELE ZA DEMENCO / D9
Avtorici projekta Oblikovanje in razvoj: Komplet družabnih iger za starejše osebe,
obolele za demenco / D9, dr. Petra Černe Oven in dr. Barbara Predan sta v obsežni in večplastni študiji, ki je lahko model tudi v prihodnje za reševanje podobnih družbenih problemov, znova dokazali, da je samo z natančno analizo stanja in poznavanjem problematike mogoče pristopiti bodisi storitvenem ali produktnem oblikovanju. Na stičišču kakovostnega oblikovanja, ki je v tem primeru posledica natančne in predane analize ter sodelovanja z zdravniškim timom in terapevti, ter z nenehnimi korekcijami, je ta pilotni projekt lahko zaživel in koristil končnemu uporabniku, obolelemu za demenco.
Po podatkih združenja Alzheimer’s Disease International danes na svetu živi 46,8 milijonov obolelih za eno od oblik demence. Do leta 2030 naj bi število naraslo na 74,7 milijonov obolelih, leta 2050 pa bo po predvidevanjih celo 131,5 milijonov prebivalcev obolelih z demenco. V Sloveniji govorimo o 30.000 osebah, obolelih za demenco (2011); po predvidevanjih se bo število obolelih do 2050 dvignilo na 100.000.
Med izvajanjem pilotnega projekta, ki ga je podprla Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in v katerem so poleg avtoric sodelovali avtorji: Studio Miklavc (Jure Miklavc, Silva Cimperman, Jože Carli, Barbara Šušteršič), Breda Klančič, Brina Fekonja, Katarina Kranjc, Gregor Makovec, Urška Preis (oblikovalci) in partnerji: Zavod Papilot, Dom starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik – enota Bokalce, Dom starejših občanov Fužine, Psihiatrična klinika Ljubljana (preminuli izr. prof. dr. Aleš Kogoj, dr. med.), je bilo mogoče prepoznati številne ravni pozitivnih učinkov, kot so prvo srečanje z oblikovanjem med terapevti in strokovnimi delavci, na drugi strani so se mladi oblikovalci prvič zavedali, da samo v kontaktu z uporabnikom lahko prek testiranj ter različnih metod in orodij dosežejo presežne rezultate.
Glede na zanemarjanje vloge oblikovanja danes nam ta projekt ponuja upanje in izboljšuje njegovo poznavanje v družbenih strukturah. Avtorici zaslužita posebno pohvalo za vse realizirane projekte v minulem času.


Maja Gspan
JAZZ
je oblikovala podobo letošnjega JAZZ festivala, ki predstavlja izrazit premik, pravzaprav točko za razmislek o oblikovanju javnih sporočil nasploh. Njena odločitev, da grafičnemu oblikovanju vrne temeljne prvine in se spopade s prepoznavnostjo sporočil na ravni najbolj elementarnega, je najmanj drzna, morda celo vizionarska.
Grafično oblikovanje je v zadnjih desetletjih, izpolnjenih z najrazličnejšimi tehničnimi možnostmi, zašlo v cirkuški labirint slepih ulic, iz katerega le redko najde pot do razumevanja ljudi. Še manj se še kdaj grafični izdelek znajde v zavesti gledalca kot civilizacijski zapis časa in kulture.
Glasbeni festival nikakor ni dogodek, na katerem bi lahko pričakovali načrtne redukcije občutkov, odsotnost številnih zvokov, občutij in tudi ne odsotosti barv. Ravno zato je presenetljiva odločitev Maje Gspan, da podoo festivala zasnuje v črno-belem.
S pretehtano organizacijsko strukturo in širokim izborom raznovrstnih grafičnih elementov, ki jih zaokrožata vsak zase in obenem oba skupaj logotip festivala in temeljna tipografija, je uspela celovita, izjemno skladna in prepoznavna podoba. Logotip predstavlja zakonitosti organiziranega, obenem privlačnost svobode in improviziranja. Čitljiv je ravno toliko, kot je čitljiva jazz glasba – ta terja zbranega poslušalca, logotip zbranega opazovalca. Hkrati je nedvoumen in prepoznaven le z bežnim pogledom.

Irena Gubanc
Celostna grafična podoba piva Dr. Orel
Grafična podoba piva Dr. Orel oblikovalke Irene Gubanc je vzbudila pozornost pri poznavalcih. Je prepoznavna, s svojo ironično noto pa je v dodatno veselje tistim, ki jo razumejo. Naročnik, Dr. Orel, je doktor gastroenterologije. Tudi sam ljubitelj piva je, kot zdravnik pacientov, ki so glutensko intolerantni, prišel na zamisel, da bi za te ljudi izdelali pivo iz 100 % ajde in s tem brez glutena. Za zdravnika je vstop na polje alkohola s svojim strokovnim imenom rizično, zato je bilo to zelo pomembno vodilo pri snovanju podobe. Oblikovalka je izhodišča za grafične elemente črpala iz medicine ter s tem z vizualnimi sredstvi nakazala, da je lahko tudi obvladano pitje piva zdravilno in ima pozitivne učinke. Osnovno izhodišče za podobo znamke piva sta ime in strokovni naziv naročnika »Doktor Orel« in upodobitev orla, ki se preoblikuje v telo kače, ovite okoli palice. Imeni dveh vrst piv pa sta »Recept« s podobo recepture za pripravek, vključno z načinom uporabe, kar je sestavina vsakega recepta, ter »Infuzija« s podobo pripravka za rehidracijo s 180 stopinj obrnjenim tekstom, kar je njena pozicija pri uporabi.
Vse aplikacije sledijo idejni zasnovi in jo nadgradijo, kot ustreza namenu aplikacije.
»Je pa res, da se pri oblikovanju celostne grafične podobe malo igramo, provociramo … Tudi na krožniku je videz jedi pomemben, saj veste, jemo, in če hočete, pijemo tudi z očmi,« je povedal dr. Orel ob njegovi predstavitvi. Projekt je izvrsten primer, kako pomembni so za dobro zasnovo in uspeh oblikovalskega projekta tesna povezava, razumevanje ter zaupanje med naročnikom in oblikovalcem.

Mateja Panter in Anka Štular
LOVE BENCH / KLOP LJUBEZNI
Na travniku pred evropskim parlamentom v Strasbourgu je pred kratkim nastala zbirka Evropskih klopi. Gre za izbor del mednarodnega natečaja, v katerem je bila izbrana tudi slovenska rešitev avtoric Mateje Panter in Anke Štular. Svoj izdelek sta kolegici poimenovali »klop ljubezni«.
Sodobno zasnovana klop le rahlo spominja na običajno predstavo ljudi o sedenju v javnem prostoru. Minimalizirana zamisel se nekoliko spogleduje s prijemi sodobnega kiparstva ter ustaljeno misel o sedenju hkrati spreminja v neki izziv podobe novega in neznanega objekta, ki je morda popolnoma nekaj drugega in neznanega. Takšen predstavlja izziv javnosti in poudarja težnjo po raziskovanju. Ravno s tem smiselno simbolizira sporočilo Slovenije ter nas obenem Evropi izpostavlja kot mislečo in inovativno skupnost. Z vključitvijo stilizirane kovinske čipke kot svojevrstnega pečata na masivem lesenem izdelku sta avtorici uspešno ponazorili dvojnost našega prostora in ljudi, ki jo še najbolj značilno izkazuje jezikovna posebnost – dvojina. Dvojnost med sodobnotehničnim in liričnim likovnim zapisom, dvojnost med tradicijo in vizijo prihodnosti, seveda pa dvojina ali dvojnost tudi kot temeljna okoliščina katerega koli odnosa med ljudmi.
Ime izdelka »klop ljubezni« poudarja dvojnost kot skupnost, uspešno in prijetno sožitje. Zanimivo sporočilo Evropi!

PREJEMNIKI PRIZNANJ »ŽIVLJENSKO DELO 2015«
Nagrada za življensko delo na področju oblikovanja oblačil: 
Metka Vrhunc in Vesna Gaberščik
Metka Vrhunc in Vesna Gaberščik Ilgo sodita v generacijo ustvarjalcev, ki so v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja začeli uveljavljati   poklic oblikovalca v slovenski   tekstilni industriji , natančneje, v usnjarskopredelovalni industriji in industriji pletenin.  Za svoje delo sta prejeli vrsto strokovnih priznanj doma in v mednarodnem prostoru, bili dejavni v Društvu oblikovalcev, prirejali številne razstave in modne revije,  tako samostojne kot s študenti katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil, kjer sta z veliko energije učili mlade generacije tekstilnih oblikovalcev .   
Metka Vrhunc se je kmalu po končani Fakulteti za arhitekturo posvetila oblikovanju oblačil, predvsem modi v usnju.  Sodelovala je s tovarnami kot Šmartno, IUV ,  Konus, Toko , ki so kmalu po njenem prihodu začele dobivati najvišja priznanja za kakovost in oblikovanje izdelkov. Njeni prečiščeni, minimalizirani kroji usnjenih in krznenih oblačil so bili novost v svetovnem merilu in tudi njihova prodaja na jugoslovanskem trgu in izven meja Jugoslavije sploh ni bila vprašljiva.  Kolekcije oblačil Metke Vrhunc so bile predstavljene na modnih revijah, na modnih sejmih , na razstavah kot tudi na mednarodnih razstavah Bienala industrijskega oblikovanja v Ljubljani.  Avtorica je prejela med številnimi priznanji za svoje ustvarjalno delo tudi nagrado Prešernovega sklada.  V DOS je dolgo vodila sekcijo mode, pravtako je sodelovala pri programu visokošolskiega študija oblikovanja tekstilij in oblačil ,  ustanovljenega leta 1979 in kjer je bila do upokojitve tudi profesorica.
Univeza v Ljubljani ji je podelila naziv zaslužna profesorica.
Vesna Gaberščik Ilgo je končala Likovno akademijo v Ljubljani. Že po končani Šoli za oblikovanje je sodelovala s Centrom za sodobno oblačenje in opremo, ki je v šestdesetih letih predstavljal pomembno promocijsko ustanovo za razvoj modnega oblikovanja pri nas.  V svojem nadaljnjem dolgoletnem sodelovanju s   tovarno Almira,  je tovarna prav po njeni zaslugi postala najbolj cenjen in uspešen proizvajalec pletenin.  Izrazito likovne , prepoznavne,  barvite,  kolekcije pletenin so navduševale na sejmih, modnih revijah in razstavah . Za svoje oblikovalsko delo je Vesna Gaberščik prejela številna priznanja in nagrade ,  največ  pod imenom Almira design, sodelovala na strokovnih mednarodnih razstavah in prireditvah ter prejela nagrado Prešenovega sklada.  S svojo ustvarjalno energijo je navduševala študente oblikovanja oblačil na Naravoslovnotehniški falulteti, kjer je pravtako nekaj let sodelovala pri študijskem procesu.
Metka Vrhunc in Vesna Gaberščik Ilgo sta s svojim dolgoletnim ustvarjalnim oblikovalskim delom ,  vsaka na svojem področju, utemeljili področje oblikovanja oblačil, modnega oblikovanja v Sloveniji .  Njuno uspešno sodelovanje z industrijo, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje , je potrdilo pomen mesta oblikovalca v industriji, čeprav kontinuitete teh prizadevanj nismo znali obdržati in razvijati naprej.  Pravtako je pomemben njun prispevek pri pedagoškem delu, pri spodbujanju in iskanju različnih senzibilitet generacij študentov oblikovanja oblačil . Ne nazadnje, tudi s svojo aktivnostjo pri delovanju DOS , sta pripomogli k razvijanju sodobnega modnega oblikovanja v Sloveniji .



na vrh


OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2014

Društvo oblikovalcev Slovenije je tokrat že sedmič podelilo priznanja »Oblikovalski presežki«.

Letošnja podelitev priznanj in razstava je bila nekoliko skromnejša kot prejšnja leta, saj se je podpora s strani Ministrstva za kulturo občutno zmanjšala. Vseeno je DOS-ova ekipa projekta »Oblikovalski presežek«, ki ga vodi Peter Jamšek, z veliko mero zavedanja pomembnosti tega projekta in s pomočjo Cankarjevega doma, projekt izpeljala.

Priznanja pomenijo odlične reference in možnosti za nadaljnje delo, vsi dobitniki priznanj pa prejmejo enoletno članarino Društva oblikovalcev Slovenije za naslednje leto. Prejemniki priznanj letos, zaradi zgoraj omenjenega dejstva, niso bili več denarno nagrajeni.

V letošnjem letu je žirija »Oblikovalskega presežka« Društva oblikovalcev Slovenije v sestavi:
Ksenija Baraga, Nataša Šušteršič, Jurij Dobrila, Marko Japelj in Peter Jamšek
izbrala in podelila:

1 priznanje »Oblikovalski presežek« in
4 priznanja »Dobro delo« ter
1 priznanje za življenjsko delo.

Priznanje »Oblikovalski presežek«, si je zaslužil:
Julijan Krapež
za projekt
Kuhinja »Smreka in terrazzo«
Dolgotrajno sodelovanje oblikovalca Julijana Krapeža in Mizarstva Potočnik kaže na večletno medsebojno zaupanje, v okviru katerega so že v minulih letih nastali dobri izdelki. Sožitje vrhunskega oblikovalca z odličnim izdelovalcem je temeljno načelo, ki zagotavlja uspeh izdelkov.
Kuhinja iz masivnega smrekovega lesa v kombinaciji s terazzom je bil najbolj opažen produkt že na letošnjem sejmu Ambient, saj uspešno prikazuje povezavo slovenske tradicije uporabe lesa z izčiščenim sodobnim oblikovanjem in razumevanjem globalne težnje po ekološkem ravnanju. Inovativna uporaba naravnih materialov omogoča sestavo povsem nove kombinacije kuhinje, ki deluje domače in obenem sodobno.
Oblikovalčeva ideja je bila narediti kuhinjo iz poceni materialov ter jih tako predstaviti in obdelati, da dobijo oplemeniten videz in uporabno vrednost. Tako je nastala vrhunsko oblikovana kuhinja srednjega cenovnega razreda. In prav v tem je smisel dobrega oblikovanja, da daje izdelku široko dostopnost in primerno dodano vrednost.

Priznanja »Dobro delo« so prejeli:

Jožica Curk
za projekt
Izobraževalni Center Janeza Levca
Izobraževalni center Janeza Levca je uporabnikom prijazna zgodba in si zasluži pohvalo stroke zaradi izčiščene, funkcionalne, racionalne zasnove.
K temu prispeva tudi vključitev kakovostne likovne opreme Petre Varl.
Jožica Curk razume arhitekturo otroške igre.

Mojca Turk
za projekt
Oblikovalska zasnova razstave Trapisti

Oblikovalska zasnova razstave Trapisti Mojce Turk v Brestanici pri Krškem je opažena zaradi izjemno čutne povezave vsebine z razstavljenimi eksponati. Likovna postavitev in grafična oprema z občutkom povzameta duh časa in način življenja menihov.

Irena Gubanc
za projekt
Obleci svojo nošo
 
Projekt Obleci svojo nošo Irene Gubanc si pohvalo zasluži zaradi dobre in obširne zasnove komunikacijskega koncepta s sodobnimi mediji in s tem učinkovitega približanja etno zgodbe otrokom.

Mateje Panter in Jožica Curk
za projekt
Pneumatik Fashion
 
Projekt Pnevmatik Fashion Mateje Panter in Jožice Curk je pohvaljen zaradi razmišljanja o trajnostnem razvoju, o sodobnem potrošništvu in o odgovornem oblikovanju, ki sporoča več, kot zahteva družba trenutnega spektakla. Kakovostna zasnova blagovne znamke nakazuje široke možnosti prihodnje nadgradnje.

 

 

na vrh

OBLIKOVALSKI PRESEŽEK ZIMA 2013

Matjaž Berger, likovni iniciator
Maja Gspan, avtorica celostne grafične podobe
Marko Japelj, scenograf
Alan Hranitelj, kostumograf
Simon Žižek, oblikovalec svetlobe
Zoran Najdenov, oblikovalec svetlobe
Gašper Brezovar, oblikovalec videa
projekt: Koprodukcija SNG Opera in balet Ljubljana ter Cankarjev dom
Richard Wagner: Leteči Holandec

Sodelujoči avtorji so s svojimi prispevki sestavili likovno podobo uprizoritve, ki komunicira tako s posameznimi deli kakor tudi z zlitjem likovnih gradnikov v dinamično in sporočilno celoto.
Ključni elementi, znaki in simboli prehajajo skozi različne medije, projicirano morje se materializira v soli na odru, fantomsko okostje v odrskem prostoru se ponovno navidezno združi s kitom v celostni grafični podobi, svetloba natisnjene pokrajine se reproducira v odrski osvetlitvi, ki z barvno mavrico lovi teksture kostumov. Osnovni prostor prizorišča je s svojo solno talno površino in obodnimi stenami univerzalna projekcijska ploskev, ki z umestitvijo novih elementov spreminja razmerja ter ustvarja dinamične površine za igro svetlobe in sence.
Kostumi s paleto svetlega in temnega postavljajo svetlobne in oblikovne kontraste, lovijo projicirane slike ter se združujejo v organizirane in ves čas se spreminjajoče se skupine.


OBLIKOVALSKI PRESEŽEK POMLAD 2013

Saba Skaberne, avtorica
Aleksandra Saška Gruden, avtorica
Urban Jeriha, arhitekt
Vesna Spreitzer, besedilo pesmi
projekt: Zidnice

Čeligijev stolp, zgrajen v letih med 1460 in 1465, stoji sredi mariborskega blokovskega naselja.
Pred izvedbo projekta ZIDNICE je bila dotrajana zgradba varovana s surovo gradbeno ograjo, ki je kvarila podobo in manjšala vrednost zgodovinskega spomenika. Skupina avtorjev je z novo, kiparsko-oblikovalsko-arhitekturno rešitvijo prepričljivo zamenjala varovalno ograjo.
Večplastni projekt je odličen primer združevanja in plemenitenja različnih umetniških praks in moderne tehnologije. Oblikovanje, kiparstvo, arhitektura in poezija tvorijo likovno in vsebinsko pestro celoto, ki bogati urbano mikroklimo, razveseljuje mimoidoče, hkrati pa izpolnjuje svojo osnovno varovalno funkcijo. Uporabljeni materiali so trpežni in obstojni, izvedba kakovostna, premišljena zasnova pa je primerna tudi za druge dotrajane stavbe ali gradbišča.
S tem bo investicija Evropske prestolnice kulture še dolgo koristila mestu in njegovim prebivalcem. Upamo, da bomo podobnih rešitev deležni tudi drugod, na primer na ljubljanskem gradbišču Šumi.


OBLIKOVALSKI PRESEŽEK POLETJE 2013

Aljaž Vindiš,
projekt: Dnevnikov Objektiv - rubrika Objektivno

Dnevnik, eden od osrednjih slovenskih časopisov, je, poleg nove podobe, v sobotno izdajo uvedel tudi opazno rubriko Objektivno. V njej obravnava posamezno aktualno temo, ki je v časovnem preseku vredna podrobnega objektivnega ogleda.
Objektiv v rubriki Objektivno z empiričnim vstopom v podatkovno-novinarsko zvrst razkriva potencial integralnih pristopov v medijskem poročanju. Podatke, besedilo in likovno opremo obravnava kot neločljivo povezane in enakovredne plati vsake zgodbe. V slovenskem medijskem prostoru pomeni edinstven pojav in je kmalu ujela pozornost tako bralcev kot strokovne javnosti – oblikovalske, statistične, novinarske. Vsak teden je objavljena nova tema, ki jo avtor samostojno obdela v celoti: uvodno raziskavo, celostni koncept, pisanje besedil, obdelavo in likovno interpretacijo podatkov ter navsezadnje končni izdelek.
Rubrika Objektivno sodi v vejo informacijskega oblikovanja, ki je interdisciplinarno. Združuje grafično oblikovanje (tipografijo, ilustracijo) s statistiko in po potrebi še drugimi strokami ter ima tudi izobraževalno vlogo.
Navdušuje vizualen pristop k trenutno aktualnim temam. Gledalcu je problem v trenutku približan, saj veliko hitreje dojame vsebino, podano vizualno. V celostni sliki ima problematiziranje s tem zanesljive temelje. Celosten pristop k temi in gradivu zagotavlja verodostojnost. Ozaveščanje, ki morda z nobenim drugim komunikacijskim načinom ne bi moglo tako nazorno opisati teme in tako učinkovito opozoriti na problem.
Nagrajujemo inovativen, celovit pristop, odlično vizualno organiziranost in oblikovanje.


OBLIKOVALSKI PRESEŽEK JESEN 2013

Marjan Žitnik,
projekt: Sesalnik Aquaviva

Če lahko za večino sesalnikov uporabimo oznake kot npr. lepo ali dobro oblikovan industrijski izdelek, moramo pri sesalniku AquaViva uporabiti še pridevnik simpatičen. Simpatičen zato, ker nas nagovarja s svojo zadržano in premišljeno oblikovano podobo, ki izraža osebnost in značaj. Vsekakor je tudi samozavesten, skoraj humanoid, ki ve, da zna in zmore več kot drugi.
V nasprotju s sodobniki ima večino funkcionalnih delov in sklopov znotraj svoje gladke in zaobljene lupine. Tako se zlahka prelevi v likovno zaključen element bivalnega okolja in opravlja funkcijo inhalatorja ali vlažilca zraka z dodano aromaterapijo. Pri funkciji sesanja deluje kot suho-mokri sesalnik, z naprednim sistemom filtriranja zraka in dezinfekcije z UV-svetlobo.
Sesalnik AquaViva nagrajujemo zaradi inovativnega oblikovanja, ki je ves čas uravnoteženo z različnimi funkcijami in pojavnostjo naprave.

na vrh

OBLIKOVALSKI PRESEŽEK ZIMA 2012

Gigodesign,
projekt: Znak državnega zbora

Znak Državnega zbora je zgleden primer uspešnega strokovnega razmisleka in rešitve. Sporočilo je skozi znak natančno, razumljivo in nagovarjajoče. Presežek grafične rešitve znaka je prav njegova interaktivnost. Grafična rešitev znaka za Državni zbor bi lahko pomenila prodor stroke v državno institucijo, kar bi bil za stroko, žal, uspeh, na katerega bi bilo treba opozoriti, saj se država redko, če sploh, spomni, da je prav ona prva institucija v državi, ki naj bi kot zgled in kot edino pravilno pot uporabila rešitve za to usposobljenih strokovnjakov. Na tem področju oblikovalci opozarjamo na sistemsko ignoriranje stroke in znak za Državni zbor je odličen primer dobre izkušnje.


OBLIKOVALSKI PRESEŽEK POMLAD 2012

Gigodesign,
projekt: Urbano sedalo Sitty

Mestni stolček Sitty je zanimiv odgovor na vedno hitrejši človekov vsakdanjik, v okviru katerega je kratek počitek postal že pravi luksuz. Večkrat je lahko povezan s čakanjem nekoga ali nečesa, lahko predstavlja le trenutek za nabiranje novih mo č i ,  t e l e f o n s k i p o g o v o r s re d i me s t a a l i opazovanje turističnih znamenitosti. Sitty je ravno dovolj opazen, da ga mimoidoči prepoznajo, ter hkrati dovolj neopazen in nevsiljiv, da lahko pripada marsikateremu okolju. Kadar na njem ni nikogar, ni ovira mimoidočim in hkrati izjemno racionalno obravnava urbano površino. Domiseln mehanizem ga spreminja v zanimivo, predvsem pa popolnoma varno »mestno igračo«, ki premikanje sedala spreminja v novo estetsko kategorijo.


OBLIKOVALSKI PRESEŽEK POLETJE 2012

Petra Černe Oven in Barbara Predan,
projekt: teoretičen prispevek k oblikovanju Storitveno in informacijsko oblikovanje

Teoretično delo s prihodnjim nadaljevanjem naj bi preraslo v zbi rko,  ki se doti ka več področi j oblikovanja, na katerih se odpirajo sistemska vprašanja. V prvem zvezku se avtorici osredotočita na v Sloveniji še vedno zapostavljeni področji storitvenega in informacijskega oblikovanja. V uvodu avtorici pišeta: „V krizi, v kateri smo, je prva na udaru kreativna industrija, saj naj bi se najprej prihranilo pri ‘dodani vrednosti’ projektov”. To je področje, v katerem gre za demokratiziranje oblikovanja v smislu, ko z oblikovanjem vplivamo n a s k u p n o st ,  k a t e re d e l s mo v s i .  Z a j e ma prevaj anj e kompleksni h,  neorgani zi rani h i n nestrukturiranih podatkov v koristne in razumljive i n f o r m a c i j e .  P o u d a r e k j e n a č i t l j i v o s t i , razumljivosti in končni uporabnosti. Za teoretično in raziskovalno delo v oblikovanju si avtorici za prvi del načrtovane zbirke iz vizualnih komunikacij zaslužita podporo in pozornost strokovne javnosti.


OBLIKOVALSKI PRESEŽEK JESEN 2012

Kolektiv Rompompom z organizatorjema Metko Pinezić in Markom Orlom,
projekt: Pop-up dom

Pop-up Dom je enomesečna trgovina, postavljena v meščansko stanovanje. Predstavlja nov koncept predstavi t ve i n prodaj e i zdel kov sodobnega slovenskega oblikovanja, ki navezuje neposreden stik med oblikovalci in vsemi, ki jim je kakovostno obli kovanj e bli zu. Opremlj eno j e celostno,  s produkti mladih slovenskih avtorjev iz oblikovanja serijskih in unikatnih izdelkov, izkušenj, mode, kulinarike in umetniških del. Umeščenost del v vsakdanjik nam objekte predstavi in jih naredi vi dne.  Z vsakodnevni mi razl i čni mi dogodki s podbuj a i n nadgr aj uj e ust var j al nost t ega prostora. Posamezniki iz generacije, ki so se odločili sami izboriti svoj prostor na trgu, so pristopili po svoje domiselno, s trajnostno noto in pokazali svoje zmožnožsti. Z novim, inventivnim pristopom je Pop up dom v čas in prostor vnesel slutnjo pozitivne energije, novega pristopa v danih razmerah, zato je treba take akcije in ideje narediti čim bolj opažžene.


na vrh

OBLIKOVALSKI PRESEŽEK ZIMA 2011

Boštjan Kenda,
projekt: Slovenska predstavitev na 12. arhitekturnem bienalu v Benetkah




OBLIKOVALSKI PRESEŽEK POMLAD 2011

Edi Berk,
projekt: Celostna grafična podoba vinske blagovne znamke Sinefinis




OBLIKOVALSKI PRESEŽEK POLETJE 2011

Ksenija Baraga,
projekt: Koncept in likovna zasnova razstave Alma M. Karlin - Poti




OBLIKOVALSKI PRESEŽEK JESEN 2011

Mateja Panter,
projekt: Ureditev novih prostorov DOS in uličnih označevalnih elementov



na vrh

OBLIKOVALSKI PRESEŽEK ZIMA 2010

Jurij Dobrila,
projekt: Big O




OBLIKOVALSKI PRESEŽEK POMLAD 2010

Ksenija Baraga
Eta Sadar Breznik
Anda Klančnič
Jana Mršnik
Vesna Štih
,
projekt: Moč niti - razstava v Husseren-Wesserlingu v Franciji




OBLIKOVALSKI PRESEŽEK POLETJE 2010

Vid Lenard, kustos,
projekt: Urbana plastika, Razstava na Ljubljanskem gradu




OBLIKOVALSKI PRESEŽEK JESEN 2010

Sašo Urukalo,
projekt: Odločitev za odgovornost - O oblikovalski etiki in oglaševanju



na vrh

OBLIKOVALSKI PRESEŽEK ZIMA 2009

ZEK crew,
projekt: Grafična oprema interierja podjetja 3fs

Avtorji grafične opreme prostorov podjetja, so s svojim navidez sproščenim pristopom, ob upoštevanju ciljne skupine, zelo domiselno izrazili nekaj, s čemer se sicer vsi vsakodnevno srečujemo, in je zato pozitivna percepcija pričakovana, poleg tega pa so vsebini dodajali duhovito noto, ki zadevi prilije dodatno energijo. Priznanje je, poleg oblikovalcem, ki so, kot že omenjeno, odlično razmišljali in opravili svoje delo, namenjeno tudi naročnikom, ki so stopili iz ožine in tak pristop sprejeli. Sicer pa slike same največ povedo.


OBLIKOVALSKI PRESEŽEK POMLAD 2009

Nika Zupanc,
projekt: THE DOLL HOUSE

Pikasto hišo Nika Zupanc uporabi za sinonim vsiljene vloge, ki jo posamezniki, tudi ženske, igrajo v družbi. Do skrajnosti očiščena podoba hiše, ki je v realnosti sodobne arhitekture nesprejemnljiva, preusmerja pozornost iz formalne na simbolno raven. Ne gre za hišo, ki bi implicirala žensko ukročenost, temveč za likovni jezik, ki to podobo problematizira. S takšnim konceptualnim pristopom spodkopava molčeč sporazum prevladujoče oblikovalske in arhitekturne estetike ter sociološke vzorce, ki jih implicirata. S pomočjo dveh priznanih slovenskih podjetij, Trimo in Gorenje, je Niki Zupanc uspelo izdelati in opremiti »hišo za punčke«, ki s svojsteveno estetiko in na njej lasten intuitiven način postavlja pod vprašaj najbolj vsakdanje stvari in vsebine.


OBLIKOVALSKI PRESEŽEK POLETJE 2009

Jana Mršnik,
Vesna Štih
,
projekt: Bela Bela

Izhodišče projekta »1∞« so naravne strukture in zakonitosti, ki so nama v pomoč pri odkrivanju novih načinov in tehnik ustvarjanja površin, struktur, izdelkov… Čarobnost zimskih kristalov, organizmi morskega dna, skrivnostni svet fraktalov,… so bili vodilo pri oblikovanju večuporabnega, molekuli podobnega elementa. Ta je igriv, estetsko zanimiv, prilagodljiv, navduši pa lahko tako človeka s čutom za sodobno oblikovanje kot mladega »raziskovalca« z željo po eksperimentiranju in ustvarjanju. Uporaben je lahko kot samostojen predmet, lahko pa je »gradbena enota«, ki se poljubno sestavlja v različne površine in strukture. S preprostimi tehnikami (izsekovanjem, prepogibanjem, zatikanjem, sestavljanjem), brez uporabe lepil in veznih členov, lahko ustvari uporabne, sodobne in oblikovalsko zanimive izdelke.

Osnovni element je oblikovan tako, da je uporaben v 2D in 3D obliki. S svojo razgibano obliko lahko ustvari prijetno namizno dekoracijo, uporabimo ga lahko kot podstavek za kozarec, z malo domišljije pa ga lahko preoblikujemo v objemko za prtiček, obesek na novoletni jelki,… Ena njegovih glavnih odlik sta sestavljivost in prilagodljivost. Lahko se namreč neskončno reproducira in poljubno sestavlja v različne uporabne ali dekorativne predmete. To je poseben izziv za uporabnika, saj mu dopušča svobodo pri izbiri oblike, velikosti, strukture, funkcije izdelka… Lahko si ustvari razgiban namizni pogrinjek, zanimivo posteljno pregrinjalo,  talno blazino, igrivo košarico za živila, domiseln kopalniški element, »preobleko« za svetilko, modni dodatek oblačilu… Elementi se lahko spletejo v prosojno, gibljivo čipko ali pa zložijo v gosto, stabilno strukturo. Izdelki so lahko prijetna popestritev v interierju,  sveža rešitev v industrijskem oblikovanju, domiseln modni dodatek oblačilu,… Po potrebi se lahko razstavijo in sestavijo v nove, drugačne uporabne predmete.

Tako otroci kot odrasli lahko uživajo v nastajanju novih oblik in površin. Projekt ponuja čudovito priložnost, kako združiti prijetno s koristnim, igro z delom, pomaga nam uživati v ustvarjalnem druženju in skupnem odkrivanju novega. Vzpodbuja ustvarjalnost, domišljijo, raziskovalnost. Lahko je prijetno razvedrilo, ki nas istočasno poveže v sproščeno ustvarjanje skupnega bivalnega prostora.

Projekt je izvedljiv v številnih materialih. Tako lahko ustvari raznolike estetske svetove in ustreže različnim okusom. S prosojnim polipropilenom si uporabnik pričara lahkoten svet fluidnih telesc, ki skozi igro svetlobnih plasti ustvarja kristalno čipkaste strukture. Neskončna igra svetlobe in sence, globine in površine, mikroprostorov in gibanja ustvarja lepoto neskončnega v končnem. Volnena polst podari izdelku težo, trdnost, stabilnost, otipljivost in ustvarja konkretnejše, vendar tople in prijetne svetove.

Gre za svojevrsten dialog med množičnostjo in individualnostjo. V svetu, ki teži k masovni produkciji, narašča potreba po predmetih z osebno noto. Projekt 1∞ zato ponuja rešitev, s katero izkoristi prednosti masovne proizvodnje, te pa plemeniti z ročnim delom uporabnika, ki izdelek prilagodi svojim potrebam.

Polipropilen in volnena polst sta okolju prijazna materiala. Imata sposobnost reciklaže. Uporabijo se lahko odpadki materiala. Izdelki, narejeni iz volnene polsti, »nasitijo volka in obvarujejo ovco«.

Projekt 1∞ zaradi svoje neskončne uporabnosti v bistvu ni nikoli končan. Stalno ga nadgrajujeva v novih izdelkih, novih materialih, preizkušava njegove izrazne možnosti v umetniških inštalacijah… Izdelkom vnašava barve, spreminjava velikosti in oblike (trenutno je v Galeriji Velenje predstavljena luč v premeru 1m, nastaja serija luči različnih namembnosti, sestavljivo ovčko v sodelovanju s psihologi nadgrajujeva za terapevtske namene).

Molekule kot osnove vsega živega in neživega s svojim medsebojnim sestavljanjem simbolično ponazarjajo nastajanje organizma, narave. Preoblikovanje nastalih predmetov v nove, drugačne, je svojevrstna ilustracija neskončnega življenjskega cikla.

na vrh

OBLIKOVALSKI PRESEŽEK POMLAD 2008

Maja Gspan,
projekt: Q Mind

Oblikovanje monografije je sicer delo drugega avtorja, vendar se je žirija odločala predvsem o vsebini, prikazani v monografiji in na razstavi. Odločitev slehernega avtorja oblikovalca, da prikaže svoja dela na razstavi je velika odločitev, toliko bolj, če jo pospremi še kakovostna monografija. Vendar bi bilo tudi to premalo za priznanje, če tudi vsebina ne bi presegala ustaljenih in mnogokdaj hitro zadovoljivih kakovostnih vzorcev, kar pa dela oblikovalke Maje Gspan z lahkoto opravijo in presežejo. Kateri pa so že to? Obkrožajo nas pogosteje kot se marsikdaj sami zavedamo: znaki Telekoma Slovenije, Cankarjevega doma, Mini teatra, plakati kulturnih prireditev Cankarjevega doma, kdo se ne bi spomnil krevlaste in simpatične kure, ki nas je vabila na festival lutk, pa njenih urbanih akcij, katalogov in drugih podob, ki nam privabijo zadovoljen nasmeh na usta. In tudi zaradi tega se lahko “s stoterimi listi zakoreninjena Dafne smeji viharjem”.


OBLIKOVALSKI PRESEŽEK POLETJE 2008

Vertigo Bird ,
projekt: blagovna znamka Vertigo Bird

Z izdelano celostno p


Društvo Oblikovalcev Slovenije