Življensko delo
Za leta:
2014
2013
2012
2011
2010
Bronislav Fajon
Bronislav Fajon je grafični oblikovalec z veliko začetnico.
Nagrajenec Prešernovega sklada 1982. Avtor izrednega pomena s čutnimi upodobitvami okolja, v katerem živi.
S posebnim odnosom do tehnologije je v svojih delih odskakoval prihodnje svetove. Njegove barvne lestvice in kompozicije, paleta črkovnih vrst v stavnicah, fotostavčni fonti, črke Letraset, do potankosti obvladovane tehnike offset tiska in sitotiska z izrabo fotokopirnega stroja so Bronislavu Fajonu omogočale vedno neverjetno natančna in estetska sporočila. Knjižni ovitki, poštne znamke, glasbene prireditve, LP vinyl-plošče in plakati so mediji, v katerih je izoblikoval svojstven sporočilni naboj.
Na katalogu razstave njegovih plakatov za glasbene prireditve je odtisnjen citat: »Vse okrog sebe vidim v barvah. Celo knjigo berem in glasbo slišim v barvah. Brez barv ne bi bil to, kar sem.« Bronislav Fajon.
Branko Uršič
Oblikovalec Branko Uršič zagotovo sodi med živeče legende slovenskega dizajna. Njegovo delo obsega številne izjemno uspešne pohištvene izdelke, za katere je prejel celo vrsto nagrad in priznanj ter so desetletja predstavljali značilno podobo javnih prostorov nekdanje Jugoslavije. Opazni so bili tudi marsikje drugod.
Velikokrat še vedno naletimo nanje in marsikje zelo uspešno opravljajo svojo funkcijo, z obliko pa neomajno kljubujejo času. Nekateri tako obstajajo brez velikega pompa že celih pet desetletij. Skromni in skoraj neopazni opravljajo nalogo, ne razpadajo in ne kaže, da bi se jim mudilo na kakšno smetišče. Tako je v marsikaterih občinskih prostorih, sejnih sobah tovarn in podjetij, zdravstvenih domovih in uradih.
Svojo ustvarjalno pot je posvetil le enemu podjetju – Stol iz Kamnika.
Z današnjimi očmi oblikovalca bi lahko dejali, da je Branko Uršič res imel izjemno, skoraj neverjetno srečo. Dovolj zgodaj je naletel na podjetje, ki je imelo oblikovanje globoko vsajeno v svoj organizem, pri čemer se je najverjetneje vsak delavec zavedal, da brez oblikovanja ni preživetja in je ožilje vsakega posameznika živelo skupno zgodbo vrhunsko oblikovanih izdelkov. Kamničani so prevzeli dediščino nekdanje tovarne Thonet, ki se še danes lahko pohvali s prodajnim rekordom med stoli vseh časov – Thonet No 14, poleg njega pa še z vrsto drugih modelov. Zavedali so se, da morajo s časom naprej in ob izvrstnem, mojstrskem delu je bilo le vrhunsko oblikovanje pravo zagotovilo dolgo-ročnega obstoja.
Najprej je to nalogo prevzel Niko Kralj, ki je v Kamniku več kot desetletje vodil razvoj pohištve-nega programa. Njegovi izdelki so uspešno nadgrajevali predhodne in eden za drugim postajali legende novega časa.
V takih okoliščinah je Branko Uršič prevzel svojo nalogo. Izjemna strokovna in tudi moralna odgovornost do dela predhodnikov, hkrati odgovornost za preživetje tisoččlanskega kolektiva, ki je bil že kar navajen zmagovati v poslu. Uršič je pogumno prevzel nase to breme in se lotil nadaljevanja uspešnega poslanstva svojih predhodnikov. Z ekipo sodelavcev je desetletja razvijal dolgo vrsto serijskih izdelkov pa tudi opreme za različne javne objekte – predvsem hotele. Ves ta čas je podjetju Stol pripadala osrednja vloga v slovenskem industrijskem oblikovanju in nedvomno je to zasluga Branka Uršiča.
Popolnoma nerazumljivo nam oblikovalcem je, da podjetje Stol ni več zmoglo nadaljnje poti in je pred desetletjema obstalo v razvoju; še manj pa nam je lahko razumljivo, da vrste večnih pohištvenih izdelkov Branka Uršiča ni mogoče kupiti niti v slovenskih trgovinah. Vrsta pohištvenih podjetij v tujini danes z velikim poslovnim uspehom izdeluje predmete njihovih tovarn iz prvih dni njihovega obstoja. Pri nas pa žal ni tako in s tem kot okolje postopoma izgubljamo svojo podobo pa tudi svoj smisel.
Branku Uršiču se člani Društva oblikovalcev Slovenije zahvaljujemo za njegov prispevek slovenskemu oblikovanju in mu podeljujemo priznanje za življenjsko delo.
Janez Suhadolc
Pred desetletji se je Društvo oblikovalcev
Sl oveni j e i menoval o še Dr ušt vo l i kov ni h
umetni kov uporabni h umetnosti Sloveni j e
DLUUS, njegov član in tudi častni predsednik pa
je bil arhitekt Joe Plečnik. V tistem času je bila
v društvu dolga vrsta članov, ki so negovali
slovensko obrtniško tradicijo in v njenem duhu
snovali sodobne izdelke večinoma na izjemno
visoki, celo vrhunski mednarodni ravni. Z leti se
je število članov, ki so nadaljevali to pot, sicer
zmanjšalo, kljub temu pa ni nikoli usahnilo.
Spošt ovanj e t radi ci j e, hkrat i pa uspešno
razvijanje novosti, ki vsebujejo individualno
avtorjevo sporočilo, je lastnost oblikovalskih del
Janeza Suhadolca. Ta vrhunski oblikovalec se
ne podreja trendom kratkega diha, nikoli ne
popušča ali celo zanemari pomena vsakega
drobnega detajla in odlične izvedbe. Svojega
dela ne povezuje z industrijo, saj bi z njo
v e r j e t n o p o s t o p o m a i z g u b i l o s v o j o
i n d i v i d u a l n o s t i n p o s t a l o s k u p e k z a n j
nesprejemljivih kompromisov.
Povezava razuma, roke, svinčnika in papirja ali
namesto njiju mizarskega orodja v roki in kosa
lesa pred njo je zanj svetinja, ki ne dopušča
o d s t o p a n j , p ov r š n o s t i a l i n e p o t re b n e g a
prilagajanja.
Zato svoje izdelke pogosto izdeluje kar sam.
Enakovredno i n vrhunsko se loteva vsake
n a l o g e , t r i d i m e n z i o n a l n i h u p o r a b n i h
predmetov, še največ stolov, grafičnih rešitev ali
s l i k a r st v a , k i j e v e s č a s nj e g ov i nt i mni
spremljevalec, a se z njim al javno ne pojavlja.
Številni oblikovalci in arhitekti bi se strinjali, da
je njegov največji prispevek oblikovanju in
arhitekturi dolgoletno pedagoško delo. V njem
je skušal vrsti generacij arhitektov podeliti
z n a n j e , k i l a h ko u s t v a r j a l ca p o p e l j e d o
sposobnosti izraanja, kritične distance in
ustvarj alne samozavesti . Kot vi rtuoz vseh
likovnih orodij je študentom, ki so to od njega
h o t e l i s p r e j e t i , d a l n a j v e č j e b o g a s t v o
sposobnosti prenosa jasne misli v stvarna
dejanja.
Janezu Suhadolcu kot dolgoletnemu pedagogu,
o b l i k o v a l c u i n l i k o v n e m u u m e t n i k u
podeljujemo nagrado Društva oblikovalcev
Slovenije za ivljenjsko delo.
Marjan Gašperši
Življensko DELO 2011
Peter Skalar
Matjaž Vipotnik
Življensko DELO 2010
Tihomir Tomič
