tapeta (arhiv)

2021

Odprti projektni natečaj za oblikovanje lesarskih izdelkov
[09. 04. 21]

Društvo oblikovalcev Slovenije v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS - Direktoratom za lesarstvo, objavlja odprti, enostopenjski projektni natečaj za oblikovanje lesarskih izdelkov. … »


2020

MMXX Bienalna razstava Drušva oblikovalcev Slovenije
[18. 02. 20]

Od 18. Februarja 2020 v Cankarjevem domu – velika sprejemna dvorana



Tokratna razstava se sooča z razmerji med virtualnim in realnim, med zasebnim, javnim in idividualnim. Razstava je posledica razmerij in soočenj z okoliščinami v katerih oblikovanje, kot ključno polje razvoja in kulture še vedno in znova obstaja.

»


2019

Prenova celostne grafične podobe Univerze v Ljubljani
[02. 08. 19]

Zadnje dni smo priča eksploziji člankov in komentarjev o domnevni prenovi celostne
grafične podobe Univerze v Ljubljani (UL), k čemur svoj pogled podajamo tudi
predstavniki Društva oblikovalcev Slovenije … »


NAGRADA - POHIŠTVO LETA 2019
[01. 08. 19]

Podjetje Pirnar razume besedo "design" v njenem najglobjem resničnem pomenu. Ta ne označuje le nekaj lepega in za oko privlačnega. Design je razvoj v najsiršem pomenu besede, design je prihodnost, ki nastaja danes. … »


2018

OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2018
[01. 08. 18]

OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2018

Društvo oblikovalcev Slovenije tokrat že enajstič podeljuje priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, ki so jih prispevali slovenski oblikovalci v letošnjem letu. To priznanje se je v zadnjih letih razvilo kar v najvišje priznanje oblikovalske stroke v Sloveniji.
Presežki 2018»


O…oblikovanje! Med vizijo in realnostjo
[21. 02. 18]

Bienalna selekcionirana razstava Društva oblikovalcev Slovenije
Cankarjev dom, 15. 2.—15. 3. 2018
»


2017

NAGRADA – POHIŠTVO LETA 2018
[28. 11. 17]

Nagrada, ki jo DOS podeluje v okviru sejma AMBIENT v Ljubljani … »


govor prof. Machtiga ob podelitvi priznanja za življenjsko delo
[23. 11. 17]

Počastitev priznanja za življenjsko delo v tako izjemni družbi ustvarjalcev, ki so prejeli priznanja 2017 za svoje oblikovalske presežke najširšega razpona, je zame prav poseben privilegij. To je izjemna ‘pravica’ biti v družbi mladih kolegov, ki imajo pred seboj še dolgo poklicno pot kultiviranja v družbeno dobro. Pa saj to udejanjajo z vsako potezo, ki jo zrcalijo njihova priznanja. Seveda, vsi delujemo v okvirih nikoli prekinjenih dogovorov o našem poslanstvu, zato bom tudi sam po svojih močeh pritrdilno odgovoril dragemu Mihi Turšiču, ki mi iz Nizozemske piše: ‘upam, da te ‘življenjske’ nagrade še ne pomenijo konec vašega dela in da boste še kaj naredili za naš čas’.
»


PODOBE ČASA
[06. 05. 17]

V Ministrstvu za zunanje zadeve se z novo postavitvijo nadaljuje prikaz razstave Društva oblikovalcev Slovenije. … »


Beneški bienale in Barbara Prinčič
[04. 05. 17]

Slovenska oblikovalka Barbara Prinčič razstavlja na spremljevalni razstavi beneškega bienala Venice Design … »


2016

DOS NAGRADA pohištvo leta 2017
[17. 11. 16]

Julijan Krapež
mizarstvo Potočnik - za mini bar - element sistema 2016 … »


2015

Zlata A’Design Award za Barbaro Prinčič
[01. 06. 15]

Barbara Prinčič, industrijska oblikovalka in predavateljica na Oddelku za industrijsko oblikovanje UL
ALUO, je tudi letos med nagrajenci prestižnega mednarodnega oblikovalskega tekmovanja A’Design
Award and Competition. Tokrat je prejela zlato nagrado v kategoriji svetil in svetlobnih sistemov, za
izdelek LED svetilka 5x5. … »


2014

POHIŠTVO LETA 2015
[06. 11. 14]

Nagrada društva oblikovalcev Slovenije


Nagrada Društva oblikovalcev Slovenije vsako leto nagrajuje plodove slovenskega napredka na področju pohištva. Letos nagrajuje oblikovalca Julijana Krapeža in proizvajalca Mizarstvo Potočnik za izdelek »Smreka in terrazzo«.

»


Kulturni Bazar 2014
[24. 04. 14]

Konec marca se je v Cankarjevem domu odvijal Kulturni bazar 2014, enodnevni dogodek, kjer se predstavi večina slovenskih kulturno-umetniških organizacij. Pestra ponudba je namejena strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, kjer se lahko osebno pogovorijo z razstavljalci ali pa ponudbo skozi leto spremljajo v Katalogu kulturno-umetnostne vzgoje


http://www.kulturnibazar.si/katalog-ponudbe-201112»


Razstava REFORMA, Cankarjev dom 2014
[07. 02. 14]

V prvem tednu novega leta je kulturno dogajanje popestrila razstava Društva oblikovalcev Slovenije v Cankarjevem domu. Selekcionirana razstava članov DOS je bienalna razstava, ki že vrsto let prikazuje dosežke slovenske oblikovalske stroke. Pretekle razstave so se navezovale na različne vsebine. Tokrat je bila tema razstave ReForma.

»


 1 2 3 >  Last »

Oblikovalski presežki 2010

[17. 11. 10]

JESEN 2010

Knjiga Odločitev za odgovornost
Avtor: Sašo Urukalo

Izid knjige je izjemno pomembno in obenem tudi zelo smelo dejanje avtorja, ki lahko v prihodnje prispeva k dialogu med različnimi pogledi in akterji, vključenimi v procese vizualnega sporočanja v naši praksi. Okoliščine, ki jih oblikovalska stroka in prejemniki vizualnih sporočil doživljajo, se iz dneva v dan vse bolj dramatizirajo in zanesljivo povzročajo travmatična stanja množic, na katere pa, žal, odgovorni oblikovalci vplivamo vsak dan manj.

Oblikovalska odgovornost je globoko podrejena ciljem kapitala, ki delujejo vedno bolj kratkoročno. Posledice so tako izjemnih razsežnosti in daleč presegajo le oblikovalsko stroko. Posledično postajajo razmere vsak dan težje, obenem pa je tudi vse manj možnosti za strokovni dialog, ki bi lahko kakorkoli pozitivno vplival na razvoj okoliščin v prihodnje. Funkcija odgovornega oblikovalca, kot je pri nastajanju popolnoma vsakega sporočila obstajala doslej, je zdaj popolnoma spregledana. Vizualna sporočila, ki nas obkrožajo, že nekaj časa nekontrolirano posegajo v intimno doživljanje posameznika in množicam zanesljivo že povzročajo različna travmatična stanja. Torej posegajo tudi v njegovo intimo in celo fizično zdravje. Posameznik že dolgo nima več lastnega obrambnega mehanizma proti nekontrolirani poluciji vsebin sporočil kot tudi ne možnosti, da bi se jim zaradi vseobsežnega pritiska kakorkoli izognil. Okoliščine, kot so »globalno segrevanje«, »onesnaževaje okolja«, so v veliki meri posledica pritiskov trženja, ki pa nimajo dolgoročno jasnih ciljev in nikakor ne služijo temeljini vlogi trga, ki je dejansko le « učinkovita preskrba prebivalstva«.

Knjiga ne podaja konkretnih odgovorov in ne predlogov za reševanje razmer. Postavlja predvsem vrsto novih vprašanj, katerim se bo verjetno marsikdo danes in v prihodnje želel izogniti, kjub temu pa je izjemna avtorska pobuda za nastanek strokovnega dialoga v prihodnje. Pokaže tudi na širino razumevanja in znanj, ki jih oblikovalska stroka mora uporabljati pri svojem vsakdanjem delu ...


POLETJE 2010

Razstava URBANA PLASTIKA, Ljubljanski grad
VID LENARD, kustos

Kustos Vid Lenard ima za seboj že vrsto uspešnih postavitev razstav in strokovnih člankov o likovni umetnosti. Letos se je lotil izjemno težavne tematike, ki je bila dolga leta v našem prostoru popolnoma zanemarjena. Predstavlja le tanko nit med oblikovanjem in umetnostjo. Takšno nit so v preteklosti spletli umetniki v antiki, renesansi in tudi v drugih, novejših obdobjih. Umetniško delo, ki opravlja neko javno in obenem uporabno vlogo ter je posledično popolnoma art in design hkrati, se je tako rekoč izgubilo iz našega okolja. Prav ta vloga javnega dela, ki s seboj nosi avtorjevo osebno sporočilo in uporabno funkcijo hkrati, v marsikaterem okolju predstavlja ključno pot izgradnje njegove prepoznavnosti, svežih in pristnih medčloveških odnosov ter časa, ki ga živimo.

Lenard se je tega problema lotil skupaj z izbranimi umetniki in v več mesecih vsakodnevnega sodelovanja z njimi in s podjetjem Mineral, ki je njegovo pobudo podprlo, na ljubljanskem gradu prikazal možnosti za prihodnji in že dolgo nujen preskok v razmišljanju o naši okolici.


POMLAD 2010

Razstava MOČ NITI, Alzaški tekstilni muzej, Husseren-Wesserling, Francija
Avtorice: Ksenija Baraga, Eta Sadar Breznik, Anda Klančič, Jana Mršnik, Vesna Štih

Avtorica in selektorka Ksenija Baraga je k razstavi “Moč niti” v Alzaškem tekstilnem muzeju v Husseren-Wesserlingu v Franciji povabila k sodelovanju uveljavljene slovenske ustvarjalke: Eto Sadar Breznik, Ando Klančič in tandem Bela Bela, ki ga sestavljata Jana Mršnik in Vesna Štih.

Avtorice se predstavljajo s tekstilnimi skulpturami, ki prepričljivo oblikujejo identiteto prostora. Njihova izvirnost je v pristopu do tekstila, ki ni omejen z uporabnostjo. S poseganjem izven meja svojega področja presegajo ustaljena pojmovanja tekstila. Z izrazito individualnimi in konceptualnimi pristopi k obravnavi tekstilnih površin, kot so tkanje, pletenje, vezenje, tisk, zračna čipka, itd., plemenitijo pojem obravnave tekstila in opozarjajo na še neraziskana področja, kot je odkrivanje večplastnosti in večpomenskosti sporočil, ki jih lahko posreduje tekstilni medij.

Razstava je dostopna širšemu evropskemu občinstvu in medijem, skupaj s spremljajočim katalogom in blogom pa je celoten projekt pomembna promocija slovenske ustvarjalnosti.


ZIMA 2010

BIG O
Avtor: Jurij Dobrila
Proizvajalec: Klun Ambienti

Big O je iz osnovne, čiste geometrijske oblike kroga narejen modul. Deluje kot element v urbani – zunanji ali interierju – notranji opremi. Nudi neskončne možnosti uporabe; lahko je sedalo, počivalnik, igralo; lahko je oblazinjen ali betonski, za male ali velike … Njegova prednost je prilagodljivost zasnove glede na potrebo.

Fotelj - počivalnik Big O je nastal kot nadaljevanje razvoja stenskih sedišč serije O, ki so bila prvič predstavljena že leta 2008. Nastal je kot odgovor doživljanju vsakdanjih življenjskih okoliščin hitečih množic. Cilj tega projekta je bilo razmišlajnje o morda le še mogočem polju zasebnosti znotraj vse bolj hitečega vsakdana. Obenem se je avtorju porodila tudi vrsta vprašanj o podobi posameznika znotraj množice, morda njegovi vsaj trenutni identifikaciji kot okvirjenem lastnem portretu sredi nekega javnega prostora.

Big O današnjemu človeku omogoči kratek trenutek zasebnosti, ki ga običajno lahko doseže le še doma, kjer pa je žal komaj kdaj še prisoten. Prevzema tudi vlogo nove javne telefonske govorilnice, ki pa ne vsebuje telefona in je tako le še prostor, kjer lahko posameznik uporablja svoj telefon, pa vendar ga okoliški hrup zaradi mehkih barier pretirano ne moti. Hkrati lahko opazuje okolico in je tako kljub svoji zasebnosti neločljiv del vsega okoliškega dogajanja.


Avtor: DOS


Društvo Oblikovalcev Slovenije